Europaicko tanáči – učokedipe maškar e EU-themeskešefura
Europaicko tanáči cirdel opre o principo po EU:vosko khetánutne butje pe maj lungona vráma de či lel agoripe pa e EU-zákonura. O učomaladjimo si štárval sako berš. Te trubuj šaj keren ekstra učomaladjimo.
Ando Europaicko tanáči si ek prezidento, e EU-themenge šefura, prezidentura taj e komisionosko prezidento. O Europaicko tanáči válastij peske prezidentos pe jékhe periodos so si duj taj dopaš berš.
Sar žalpe kana o EU lel agoripe?
Švedo taj e ávera žénengethema len agoripe khetáne pa e néve EU-zákonura. Kado si ke hodj o Švedo šaj afektolij pe e EU:vosko agoripe, de si kana o Švedo musaj te kerel pala e EU:vosko agoripe so o Švedo či kamel.
Kade žalpe kana o Švedo taj e ávera žénengethema aven pe jékhipes pa e EU:zákonura.
1. EU-komisiono rekomendálj ek névo zákoni
EU – komisionoske butji si hodj te rekomendálij néve zákonura. Sakone žénengethemes si ek reprezentanto ando komisiono. E komisionerura site dikhen e EU:voske so si o majfeder taj na e themenge so von reprezentálin.
2. Govermento taj o parlamento lel agoripe
EU-komisiono bišavel peske idévura sakone žénengethemeske. Ando Švedo žan ká o govermento taj parlamento. O govermento informálij e parlamentos sar von dikhen pe kadala idévura taj len e parlamentosko dikhimo pekadala. O govermento ingrel e Švedosko vorbime.
3. Europaickoparlamento lel agoripe
Europaickoparlamento ándej hodj te lel agoripe pa e EU:voske néve zákonura. Reprezentantura linej ávri ando generelno válastáši/aluipe taj 21 andakadala si line ávri ando Švedo.
Europaparlamento lel agoripe khetáne e ministerongetanáčesa ande majbut pušimata. Ande varisave pušimata či lel agoripe a Europaickoparlamento. Kado si eksempel e EU:vosko ávrutno - taj securitickopolitika.
4. Ministertanáči lel agoripe
O švedicko govermento taj sako ávera govermenti anda e EU:voske thema ándej eke ministerosa ande e EU:vosko ministerengotanáči. Ministerongotanáči lel agoripe pa e néve EU-zákonura.
O švedicko govermento aba anglakodo diskutalindas pa o idévo e parlamentosa.
5. Švedo kerel o zákono
Kana e ministerongotanáči lel ek agoripe pa ek névo zákono kodo o Švedo taj e ávera žénengethema site šon ánde ande kodo zákoni. Unjivar o parlamento site paruvel peske švedicka zákonura ke hodj te avel jékhipe e EU:voske zákononca. EU:voske zákonura si direkt.
Parlamento kontrolinel
Pi rig te kontrolálin taj te den pengo dikhimo e govermentoske taj e parlamentoske, sar e parlamentura ande ávera EU:voske thema sile ek áver butji. Kana o EU phenel néve zákonura pe varisave riga o parlamento ande e žénengethema kontrolálin ke hodj e zákonura trubuj pe e EU:vosko levelo vadj majfederi hodj sako jékh them te lel agoripe pa o zákono ande pesko them. O kontrolo šaj kerel ke hodj o komisiono site zumavel pesko idévo pale.
So kerdjolpe o Švedo tena lelape pala e EU:voske zákonura?
EU-komisiono kontrolálij ke hodj e thema keren palakodala zákonura so o EU las agoripe. O komisiono te dikhela ke hodj o Švédo či lelpe pala kodala zákonura o komisiono šaj del opre e Švedos ká o EU:voski krisi.
EU:voska krisi si atunči kodi butji hodj te dikhel ke hodj már o Švedo čikerel (phaglas) e EU:voske zákonura. Švedicka krisi šaj boldenpe ká e EU:voski krisi pušimatonca ke hodj sar e EU:voske zákonura site tolmáčin.
Te dikhen ke hodj o Švedo vadj ávera žénengethema či žan pala e EU:voske zákonura šaj denle opre kadalen ká o EU-komisioni.
EU-komisiono
- E komisionerura site dikhen e EU:voske so si o majfeder taj na e themenge so von reprezentálin.
- EU-komisono ávri len pe pánž berš anda e žénengethemeske govermenti.
- Europaickoparlamento site pinžárel ánde e EU:voske komisionos.
Europaparlamento
- Sako pánžto berš si válastáši/aluipe po Europaickoparlamento.
- E citizenura ande sako them šon pengo hango angle penge reprezenton.
- E thema ká so but žéne si kodalen si majbut reprezentantura sar e thema káso cera žéne si.
Ministeroskotanáči
- Kodala ministerura so ando regeringo sile pharipe pe kodo pušimo žan ando ministeroskotanáči. Sar eksempel te si vorba pa i natura kodo djés atunči žal o naturakoministeri.
- Ande e majbut pušimata e ministereskotanáči šaj lel agoripe kana o majoriteto si pe kodo idévo. Si varisave pušimata kana musaj sako ministera te aven po jékhipe hodj te keren agoripe.
EU-krisi
- EU-krisi si ek mujálo anda sako EU-them.
- E mujálen e žénengethemeske govermentura lenle ávri pe šoveberšen.