accessibilityaddangle-leftangle-rightarrow-downarrow-leftarrow-rightarrow-upsound-activebookcrossdocumentdownloademailexternalShapeglobeLinkplayremovesearchsharestop-watch

Kalderash - romani chib

Čira pa EU

O Svedo si andre ando Europaki uniona (EU) de katar o berš 1995. Le thema ando EU keren buči ketane pa but fialuri pušimata tai but anda lende šai miškin ande amaro trajo. Katka avel jekh skurto dikhimos pa so kerel o EU, sar o EU lel decizioni tai le svedoski buči ando EU. Vi šai dikhas so šai keres tu te miškis ando EU.

Jekh baro kotor anda EU:s buči si pa sar te vušurin o komersio maškar le thema kai si membruri. Le EU, soski buči si vi pe kudo te keren te avel mai vušoro te trades maškar le thema, te mučis tu vai te studajis ande jekh kaver EU them. Akana šai jekh EU-themesko manuš naprimer kerel buči ande jekh kaver EU-them bi te avel les bučako vai pačake rama. O euro si o lov ande pašti dopaš EU-thema.

Membronge thema

EU:s Membronge thema dine andre ando EU differente čaituri:

1952 Belgia, Frantsuzo, Italia, Luxamburgo, Hollando, Niamtso

1973 Denamarko, Irlando

1981 Grečia

1986 Portugalia, Spania

1995 Finlando, Svedo, Austria

2004 Cypria, Estland, Lettland, Litva, Malta, Polska, Slovenia, Slovakia, Tjecko, Ungriko

2007 Bulgaria, Rumänia

2013 Kroatia

So kerel o EU?

Svako djela kerel o EU?

O EU, kerel buči ande but pušimata. Katka si uni exempluri:

Pušimata pa natura. O EU toda naprimer sar jekh gol sar te xantsaren le thema kai si membruri le but gazuri kai muken ande barval.

Maše. O EU porončil sodi mašio si voja te astares ande le paja le themenge kai si membruri. Kado phenen vi pa o mašio kai phenen leske torsk/merlusa ando Östersjön.

Rajbarengi buči. Le raibare ando EU tai proklatoruri si lenge voja te keren buči ketane te šai marenpe kontra po baro čorimos maškar le thema, naprimer kai nakaven drogi.

Regiako zjutimos. Le thema ando EU kamen te xantsaren ekonomiko tai socialno differentimos maškar le thema tai regionuri ando EU. Anda kudo zjal jekh bari partia anda EU,s love po zjutimos ande regiona.

Themarengi politika. Ka EU si regli ketane pa asyl le themarenge, naprimer pa savo them trubul te dikhel le rama pa asylimasko xlopotimos.

Le thema ando EU mai keren jekh buči ketane pa zjutimaski politika, komersio maškar le thema avrial o EU, zjutimos puviako tai xabenesko.

Kado či kerel o EU

Le thema kai si membruri si responsable pe but pušimata. Uni exempluri si pa e taxa pa love kai neris, špiti, školi tai e pensia tai le glatenge love.

Sodi kerel o EU?

Sa le thema kai si membruri pučinen ka EU svako berš. Nalizil pala le themeski ekonomia kadia but pučinen. O svedo pučinel 24–47 miljarduri kroni.

Sa ande jekh tan lel o EU andre pašti 1550 miljarduri kroni ande jekh berš. Pašti 90 procenturi anda le love zjan palpale kai le thema po zjutimos. Le mai but love zjan pe kudo te vazden e regiona ande EU thema, naprimer te lašaren le droma, rodimata tai sičarimata pe buča, zjutimos pe muziča, kimpuria tai pe maše. Numa love zjan vi po zjutimos čorimasko, kulturako tai pe raibare. O svedo lel vivo zjutimos.

  • Le svedosko budgeto si pašti 950 miljarduri kroni.
  • 24–47 miljarduri kroni anda budgeto zjal sar pučin ka EU.
  • O svedo lel palpale 10–14 miljarduri kroni ando diferente zjutimos katar o EU.

Kana decizil o EU

La europako consiljo – barokidipe maškar le bare ando EU

La europako consiljo šuven opre regli pe buči ketane ando EU pe mai dur, numa či porončin pa le regli ando EU. O baro kidipe zjal štarvar o berš. Te trubula extra kidipe šai kerdjolpe vi kado.

Ande La europako consiljo si jekh šerutno, le Eu,oske themenge – tai le bare ando parlamento tai o baro ande kommisia. La europako consiljo halol peske šerutnes pe dui tai dopaš berš.

Sar decizil o EU?

O svedo tai le kaver themeske membruri decizin ketane pa le neve regli ando EU. Kado snačil ke vi o Svedo sai miškil ande decizioni ando EU, numa univar mušai vi o Svedo te lelpe pala le decizioni kai o Svedo či kamel.

Kadia zjal e buči kana o Svedo tai le kaver membronge thema aven dakordo pa le neve regli ando EU.

1. E kommisia ando EU propozil jekh nevo zakono

La kommisiaki buči si te propozil neve zakoja. Sa le membronge thema si len jekh representanto ande kommisia. Le kommesianturi trubun te dikhen o mištimos pe antrego Eu te šai zjal pe hazna savorenge von nai numa representaturi ferdi pe peske thema.

2. O parlamento tai o kherforosko len decizioni

EU kommisia tradel peske propozitsi ka sa le membronge thema. Ando Svedo zjan ka parlamento tai ka kherforosko. O parlamento del informatsia pa so von gindin tai primin katar o kherforosko lenge punkturi. O parlamento si kai phiravel le Svedoski vorba mai angle.

3. La europakoparlamento decizil

La europakoparlamento vivon porončin pa le neve zakoja ando EU. Le porončimaske manuš si halome ande puterde halomata tai 21 anda lende si halome ando Svedo. La europakoparlamento decizil ketane le ministrontsa ande le mai but pušimata. Ande uni pušimata či decizil la europakoparlamento. Naprimer pa le themengo tai pa siguritaki politika.

4. O konsiljo le ministrongo decizil

Le Svedosko parlamento tai le kaver parlamenturi ande le thema ando EU si len jekh ministro ando konsiljo. Kado konsiljo decizil pa le neve EU-zakoja.

O Svedisko parlamento kerda diskussia mai anglal pe propozitsi ka kherforosko.

5. O Svedo kerel o zakono

Kana o konsiljo le minestrongo kerde jekh deciziona pa jekh nevo zakono atunči o Svedo tai le kaver thema kai si membruri ton kudo zakono. Univar trubul o kherforosko te paruvel ande svediska zakoja kaste malaven pala le neve zakoja ando EU. Numa kana nai kaver divano phendo kerdjon le zakoja ando EU strazom.

O kherforosko dikhel

Kana či controlil vai del godji ka parlamento si ka kherfhorosko, sar vi o parlamento ande le kaver EU thema, si len vi jekh kaver buči. Kana o EU propozil jekh nevo zakono ande uni riga trubul o parlamento ande le membronge thema te dikhen te si ke le regli trubul pe jekh EU-skara vai kam si mai mišto svako them von korkoro te šuven peske regli. Kado dikhimos (controlo) šai zjal pe kudo ke e kommisia mušai te lel palpale peski propozitsia.

So kerdjol te na lelape o Svedo pala le regli ando EU?

EU-kommisia controlil te len pe le thema pala le zakoja kai toda o EU. Te si ke haliarel e kommisia ke o Svedo či lelpe pala le zakoja atunči šai del e kommisia le svedos pe kris ando EU-kris.

E kris ando EU atunči site dikhen te si ke čačes o Svedo či lape pala le zakoja kai si todine ando EU. E Svedisko kris vi šai mangel pe kai e kris ando EU kudole pušimasa sar trubun le regli ando EU tolmačime. Te si ke haliarde ke o Svedo vai kaver them anda le membruri či lenpe pala le regli ando EU atunči šai puril o manuš kudole themes kai e kommisia ando EU.

EU - kommisia

  • Le kommisaria trubun te len sama te avel mišto savorenge ando EU anda kudo nai von numa representanturi ferdi peske themenge.
  • EU-kommisia si halome svako panšto berš katar le thema kai si membruri.
  • La Europakoparlamento trubul te nakel katar te šai avel primime e EU – kommisisa.

Europakoparlamento

  • Svako panšto berš si halomos ando Europakoparlemento.
  • Le manuš ande svako them keren halomos kas te šuven sar šerutne.
  • Le thema kai silen mai but manuš si len mai but representanturi sar kudola thema kai si len čira narodo.

Minestrongo konsiljo

  • Kudo ministro ando kherforosko kai porončil ande pušimata si ando Minestrongo konsiljo.
  • Naprimer te si pušimata pa e natura ande le rama kudo djes atunči o ministro pe natura kotse lo.
  • Ande le mai but pušimata šai o konsiljo le ministrongo decizin kana jekh majoriteto si dakordo. Ande uni pušimata musai sa le ministruri te aven dakordo te len jekh decizia.

EU - Kris

  • Eu – kris si len jekh krisinitori katar svako EU – them.
  • Le krisinitoria si halome katar le thema kai si membruri pe šiov berš.

Sar te miškis ando EU?

Te kames te miškis ande le decizioni ando EU sai les kontakto kudolentsa kai keren buči, vai decizin ande EU – pušimata.

Europakeparlamentarikuri. Si svediska šerutne ando Europakoparlamento kai si andre tai vi miškin ande EU – decizioni. Kontakturi kai kadala manuš si ando www.europaparlamentet.se, šai vi les kontakto ka la Europakoparlamentosko kantora ando Svedo, telefono 08-562 444 55, e-post epstockholm@ep.europa.eu.

Le šerutne ando kherforosko. O svedisko kherforosko tai lenge šerutne šuven zakoja ando Svedo tai den ka parlamento consexo mai anglal sar te decizin ando ministrongo konsiljo. Ando www.riksdagen.se si adressuri kai 349 šerutne tai le partiji politiko ando kherforosko.

Ministruri ando kherforosko. Le svediska ministruri si ande le EU- ministronge čidimata kai kotse decizin pa neve EU – regli. Ando www.regeringen.se si kontakturi ka sa le ministruri ando kherforosko.

EU-kommisia. EU-kommisia kamel butivar divanuri pe rama kana si pa zakoja le djeli. Jekh milivono EU – manuš šai sar narodo len jekh initsiativo te vazden opre jekh propozitsia pa zakoja. Sai kontaktis EU – kommisia kantora ando Svedo, telefono, 08-562 444 11, e-post comm-rep-se@ec.europa.eu. Webbadresso är ec.europa.eu/sweden/about-us/contact_sv.

Organitsi. But organitsi keren ketane buči pe jekh Europako than kaste miškin ando EU.

Skurto pa EU:s historia

Katar šiov thema...

Adjes si ando EU 27 thema kai ketane si len pašti 447 milivoja manuš. Mai but thema kamen te aven membruri, naprimer e Serbia tai e Turkia.

Sostar line pe le thema ande Europa te keren ketane buči? Strazom pala o duito marimos kamenas mai but thema te tordjaren te namai anklel marimos. Anda kudo tode pe ketane šiov thema tai kerde la Europako kidipe pa angara tai sastrengo kidipe ando 1952. Von ketane trubunas te porončin pe produktsia katar le angara tai sastri, kai sas zorales vazno buča ande industria le marimaski. Kadia dine pe gindo ke šai ašaven te na biril varisosko them te kerel marimos. Kado sas o pervo paso sar kerdjilo o EU.

E buči ketane geli mai angle ando berš 1958 atunči tode andre mai but produktsi, buča, tai kapitalo. Antrego ketanipe avilas uni berš mai angle kai bušonas EG, Europako ketanipe. La vriamasa kerdjila e natura, la puviaki buči tai o transporto sas e buči kai inkerlas o EG. 1993 anklista o EG EU – Europaki uniona. Atunči anklista posibilita naprimer le themenge te šai keren buči ketane ande themutne. Politikake pučimata. De atunči me kerdjile 16 thema membruri ando EU, kai miškin ando ketanipe.