Arli - romani chib

I Švedia tani ki Evropikani Unija(EU) panda kotar o 1995 berš. O EU phuvja kerena buti maškar peste bašo but pučiba hem but olendar uticinena upro amaro dživdipa. Akate dela pe jek kratko rezime bašo odova savi buti kerela i EU, sar anela i EU odluke hem baši Švedijakiri rolja ki EU. Akate isto terdžola sar šaj tu te uticine upri EU.

Jek baro kotor kotar e EU-akiri buti tani te ločharel o kiniba hem bikniba maškar o dženiphuvja (člansko phuvja). E EU-akiri suradnja značinela hem odova te ovel lokho te džal pe ko javera phuvja, te selinel pe ja pale te studirinel pe ki jek javer EU phuv. Akana ko misal(primer) šaj jek EU-akoro dizari (gradžani) te džal te kerel buti ki jek javer EU phuv bizo te ovel manuše specijalno bučakiri ja ačhojbaskiri dozvola. Komaj ko ekvaš kotar o EU phuvja i valuta tani o Evro.

Dženiphuvja

E EU-akere dženiphuvja khudže ki EU ko sajvera (razna) vremija:

Ko 1952 i Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Holandija, Germanija

Ko 1973 Danska, Irska

Ko 1981 Grčka

Ko 1986 Portugalija, Španija

Ko 1995 Finska, Švedija, Austrija

Ko 2004 Kipar, Estonija, Latvija, Litvanija, Malta, Polska, Slovenija, Slovakija, Čekija, Madžarska

Ko 2007 Bugarija, Rumunija

Ko 2013 Hrvatska

Kerela i EU sa?

I EU kerela buti bute pučibencar, eke disave primeria:

Naturakere pučiba. E EU isi ola ko primer cili bašo odova sar o dženiphuvja ka tiknjaren plo mukhiba phanlebačengoro gasi.

Mačheastariba. I EU odlučinela kobor mačhe šaj astarena pe ko dženiphuvjengere panja. Odova važinela hem bašo o bakalari mačho ko Baltikano baropani.

Policikano maškarbutikeribe (suradnja). O EU phuvjengere policije hem tužitelije (došardžije)isi olen pravo te ovel olen maškarbutikeribe maškar o phuvja te šaj te maren pe protiv o bare bilačhekeriba, ko primer e narkotikakoro garavdonakhaviba.

Regionalno dumodejbe. O EU-phuvja mangena te tiknjaren o ekonomikane hem socialikane javeripa (razlike ) maškar o phuvja hem regionija ki EU. Odoleske jek kotor kotar o love džana ko regionalno dumodejbe.

Našutnengiri politika. E EU isi la barabarikane regularija bašo našutnengoro azili, maškar o javer savi phuv ka kerel buti e azilikane rodibaja.

O EU-phuvja suradžinena (maškarbutikerena) ko primer hem keda i ko pučiba e ekonomikano dumodejbaskiri politika, kinibe-bikibe e phuvjencar avri kotar i EU, dumodejbe baši phuvjakorobutikeribe hem bašo hajbaskere bučengere pučiba.

Akava na kerela i EU

O dženiphuvja odgovorinena korkori bašo but pučiba. Disave asavke primerija tane: danok bašo lejbelove, sastipaskoro hem anasvalipaskoro arakhiba, škola, penzije hem čhavengere love.

Sakova berš sarine o dženiphuvja pokinena jek taksa ki EU. I taksa zavisinela kotar e phuvjakoro ekonomikano zoralipa. I Švedija pokinela 24–47 milijarde krune.

Sakosa i EU lela andre 1550 milijarde ko jek berš. Komaj 90 procentija džana palal ko dženiphuvja ki dumodejbaskiri forma. Hembaro kotor džala te del pe dumo te džanangle o regiojna ko EU-phuvja, ko primer te keren pe šukareder o drumija, te del pe dumo bašo rodkeribe (istraživibe) hem i edukacija ko bučakorokurko, te del pe dumo bašo phuvjakorobutikeriba, gavutnipa hem o mačheastariba. Ama taro akala love džala hem ko primer bašo ekonomikano dumodejbe, dumodejbe baši kultura hem baši poliikani buti. E Švediake dela pe dumo bašo sa o forme.

Evropikano godidejbe – topkhedibe maškar o EU-akere phuvjengere vodičija (ingardžie)

O Evropikano godidejbe kerela o smernice bašo EU-akoro maškarbutikeribe butevremeske, ama na anela rešenje bašo EU-regularia. O Topkhediba ovela štar var sakova berš. Te trebindža šaj kerela pe jek ekstar topkhediba.

O Evropikano godidejbe tano kerdo kotar jek presedniko, EU- phuvjengere državna (raštrane) hem vladakere (radžakere) šefija hem e komisijakoro presedniko. O Evropikano godidejbe birinela ple presedniko ko sakova dujberštekvaš.

Sar kerela pe keda anela jek rešenje o EU?

I Švedia hem o javera dženiphuvja rešinena jekhethane bašo neve EU pravilija (regularija). Odova značinela kaj i Švedija šaj te uticinel upri EU-akoro rešenje, ama ko disave situacie hem i Švedija mora te džal palo e EU-akoro rešenje mada i Švedija na mangela odova.

Adžahar kerela pe keda i Švedija hem o javera dženiphuvja phandena pumare lafija bašo neve EU regularia:

1. EU-komisija predložinela jek nevo zakoni

I EU-komisijaakiri buti tani te predložinel neve zakonija. Sa o dženiphuvja isi olen po jek parlamentari ki komisija. O komisionerija ka keren buti bašo sa e EU-akoro šukaripa, ola na reprezentirinena pumare phuvjen.

2. I Radža (vlada) hem o parlamenti lena jek pozicija

I EU-komisija bičhalela plo predlog ko sa o dženiphuvja. Ki švedska odova džala ki vlada hem ko parlamenti. I vlada informirinela e parlamente sar oj dikhela ko odova hem lela predlog taro o parlamenti. Odoja tani i vlada so vakerela e Švedijake ko anav.

3. O Evropakoro parlamenti odlučinela

E Evropakoro parlamenti tano isto othe hem odlučinela bašo o EU-akere neve zakonija. O parlamentarija (delegatija) tane birime ko opšta izborija hem 21 olendar tane birime ki Švedija.

O Evropakoro parlamenti bašo but pučiba odlučinela barabar e ministerikane godidejbaja (ministerikane soveteja). Ko disave pučiba o Evropakoro parlamenti na odlučinela. Ko primer keda i ko pučiba e EU-akiri avrutni hem siguribaskiri politika.

4. O Ministerikano godidejbe odlučinela

I švedikani radža (vlada) hem sa o javera vlade kotar o EU-phuvja bičhalena po jek ministeri ko EU-akoro ministerikano godidejbe. O ministerikano godidejbe odlučinela bašo o neve EU-akere zakonija.

I švedikani vlada angleder odova diskutirinela e parlamentea.

5. I Švedia kerela o zakoni ki praksa

Keda o ministerikano godidejbe odlučinela bašo disavo nevo zakoni tegani i Švedia hem o javera dženiphuvja ka keren ole ki praksa. Disavo var o parlamenti trebela te meninel disave švedikane zakonija kaj te šaj te pasujnen e EU-akere neve zakonencar. Ko javera slučaja važinena direktno e EU-akere zakonija.

O Parlamenti kontrolirinela

O parlamenti, osim kotar te kontrolirinel hem te del predlog e vladake, sar sa o javera parlamentija ko EU-phuvja, isi ole hem jek javer buti. Keda o EU predložinela neve zakonija, tegani o parlamentija ko EU-phuvja ka kontrolirinen dali o regulari trebela te ovel ko EU-nivo ja pale dali pošukar sakoja phuv te odlučinel o regulari te ovel lokalno sakone phuvjake posebno. Akava kontroliribe šaj kerela i komisija te kerel buti ple predlogeja pale.

So ovela i Švedia te na ikerdža pe palo EU-akoro regulari?

E EU-akiri komisija kontrolirinela dali o phuvja ikerena pe palo o zakonija so andža i EU. I komisija te smatrinela kaj i Švedia na ikerela pe palo o zakonija tegani šaj i komisija te tužinel e Švedia ko EU-krisi (EU-sudo).

E EU-akoro sudoskiri buti tani te odlučinel dali i Švedia phaglja disavo EU-akoro regulari. O švedikano sudo šaj te obratinel pe e EU-akere sudoste hem te pučel sar ka tumačinel pe disavo EU-akoro regulari.

Te dikhlja pe kaj i Švedia ja pale disavi javer dženiphuv na ikerela pe palo EU-akere regularija tegani odova šaj te prijavinel pe ki EU-akiri komisija.

Manuš te manglja te uticinel upri EU, tegani šaj te kontaktirinel pe džiko so kerela buti ja pale so odlučinela bašo EU pučiba.

Evropa parlamentarija. Isi švedikane reprezentantija ko Evropakoro parlamenti so uticinena ko EU odlučibe. Kontaktiribaskiri informacija isi ko www.europaparlamentet.se. Šaj hem te kontaktirinel pe o Evropakoro parlamentareskoro infomacijakiri kancelarija ki Švedia, telefoni: 08-562 444 55, e-pošta epstockholm@ep.europa.eu.

Parlamenteskere parlamentarija. E švedikane parlamentareskere parlamentarija kerena o zakonija ki Švedia hem dena plo predlog (stavi) e vladake angleder te anel pe odluka ko ministerikano godidejbe. Ko www.riksdagen.se isi adrese kotar o 349 parlamentarija hem kotar o politikane parije ko parlamenti.

Ministerija ki vlada (radža). O švedikane ministerija lena than ko EU-akoro ministerikano godidejbaskoro khediba kori so ola odlučinena bašo neve EU regularija. Ko www.regeringen.se isi kontaktiribaskiri informacija bašo sa e vladakere ministerija.

I EU komisija. I EU komisija mangela te del pe olake stavija bašo zakonengere nacrtija. Jek milioni dizarija (gradžanija) kotar i EU šaj ki jek dizarengiri inicijativa te čhiven e komisija te kerel jek zakoneskoro predlog. Manuš šaj te kontaktirinel e EU komisija ki olakiri kancelarija ki Švedia, telefoni: 08-562 444 11, e-pošta comm-rep-se@ec.europa.eu. O webbthan tano: https://ec.europa.eu/sweden/about-us/contact_sv 

O Organizacije. But organizacije kerena buti maškar peste či te šaj te uticinen upri EU.

Taro šov phuvja džiko ...

Avdive ki EU isi 27 phuvja hem sakosa isi komaj 447 miliojna manuša. Buteder phuvja mangena te oven dženi (člani), maškar o javera i Srbija hem o Khoranipa.

Soske lile o phuvja ki Evropa te ovel olen suradnja? Sigate palo o dujto svetoskoro mariba buteder phuvja manglje te čhinaven neve mariba. Odoleske ko 1952 berš šov phuvja kerdže o Evropikano angareskoro hem čelikoskoro barabaripa. Ola barabar odgovorinena sine baši angareskiri hem čelikoskiri produkcija, odova sine važna buča baši maribaskiri industrija. Ko asavko čhani ola mangle te čhinaven disave phuvja te pripreminel pes pale bašo mariba. Odova sine o jekto korako bašo keribe i EU.

Ko 1958 berš i suradnja ljilja te važinel hem bašo javera produktija, servicija hem kapitali. Sa akale suradnjake palo disave berša vakerela pe sine EB, Evropikano barabaripa. Vremeja uli i natura, e phuvjakiri butikeria hem o transporti isto jek zadača bašo EB. Ko 1993 o EB ulo EU Evropikani Unija. Tegani ulo šaipa e phuvjenge te agirinen zaedno ko avrutnepolitikakere pučiba. Palo odova ule panda phuvja dženija ki EU, a odova uticinela sar ka ovel i suradnja.